Kdo je ta špela kranjec?



Na spletni strani http://www.spelakranjec.com zase povem, da sem preprosta punca, ki obožuje pse in naravo. To lahko pove zelo veliko ali pa tudi nič. Nimam nečesa zaradi česar bi bila znana po celem svetu. Kaj šele Sloveniji. Res je, da se me vsi iz osnovne šolekot prijazno in preveč pridno punco. Iz srednje šole me zagotovo poznajo po odličnih ocenah, po zlatem priznanju iz računovodstva in po tem, da sem bila zlata maturantka. Vsa ta leta sem bila tudi odlična strelka z zračno puško. Sodelovala sem na ogromno tekmovanjih in iz veliko njih prišla domov s kolajno. Sploh se ne spomnim več kolikokrat sem sama prebirala o svojih rezultatih v lokalnem časopisu.

Tudi na fakulteti sem bila pridna in slovela po dobrih ocenah. Ampak vse to ni nič kaj takega po čemur bi zaslovela ali kaj šele, da bi postala neka medijska osebnost. Zato o sebi povem, da sem preprosta. Ker živim povsem normalno življenje. Tudi že od nekdaj služim svoj denar in skušam biti čim bolj samostojna. Živim v stanovanju, skupaj s fantom in psičko. Hodim v službo. Popoldne pohajam po naravi, kuham, berem, rišem, in tako dalje. Res preprosta sem. Vendar kljub vsej svoji preprostosti, nosim s sabo dolgoletno zgodbo, ki me naredi nekoliko posebno. Pri svojih štirinajstih letih sem zbolela za anoreksijo. In ni se mi je uspelo rešiti vse do svojega dvaindvajsetega leta.špela kranjec

V teh letih sem doživela marsikaj. Občutila sem bolečino, ko se zaveš, da si te nihče ne želi v bližini. To je občutek, ki ga ne priželim nikomur. Veliko sem stradala in še več sem telovadila. Moja samopodoba je bila uničena in z eno besedo povedano, sploh nisem več našla smisla za življenje. Imela sem srečo in pravočasno ugotovila, da bom nekako mogla najti smisel, če hočem preživeti. Zbrala sem vso voljo in si izborila pot do sreče. In ta izkušnja, vse od začetka pa do samega konca, me je naredila posebno. Naredila me je močno. Postala sem pogumna punca, ki se ne boji postaviti zase in, ki se trudi za svojo srečo in uspeh. In vse to meni pomeni še veliko več. Pove mi, da lahko dosežem vse, kar si zadam. Da sem močna oseba. In, da moje življenje ima smisel. O tej svoji izkušnji sem napisala tudi knjigo z naslovom Pojedla sem anoreksijo.

Knjiga pove mojo zgodbo, brez olepšav, ima pa tudi motivacijska sporočila, ki se bodo pomagala vsem v stiski odločiti, da si tudi sami izborijo pot do sreče. V knjigi sem tudi zapisala kaj se je meni pomagalo pozdraviti. Pa tudi napake, ki jih vi ne delajte. In to me naredi nekaj posebnega. Res, da sem preprosta punca, rojena v majhnem mestecu Postojna in, ki zdaj živi neko normalno življenje. Ampak mislim, da to ni razlog, zakaj moja knjiga ne bi bila dobra in zakaj moja knjiga ne bi nekomu pomagala. Morda bi lahko celo pomagala še več ljudem, ker se z mano, s to punco iz knjige, z lahkoto poistoveti vsakdo.

Rate this post