Ta oseba je sodni tolmač. Na sodiščih se poleg sporov rešujejo tudi druge pravne zadeve, za oboje pa včasih potrebujemo prevajalca, sploh v primerih reševanja zadev, ki vključuje listine, ki niso v jeziku sodišča ali pa so v postopku ljudje, ki ne govorijo jezika.
Njegove naloge so, da prevaja listine, dokumente in postopke, ko ti niso v uradnem jeziku področja, na katerem deluje sodišče. Ni pa nujno, da so zadeve, kjer je prisoten sodni tolmač, zgolj na sodišču. Včasih potrebujemo uradni prevod kakšnega dokumenta ali postopka na drugih državnih uradih, na primer občinah, upravnih enotah ali ministrstvih.
Sodni tolmač mora imeti primerno izobrazbo, ki mora biti nujno strokovno pridobljena. To pomeni da mora poleg maternega odlično obvladati vsaj še en jezik, kar mora potrditi tudi z ustreznimi dokazili, diplomami in podobno. Dobro je, da ne prevaja le iz enega v drug jezik, ampak da obvlada več jezikov, sploh tistih, ki so v državi, v kateri deluje najpogosteje uporabljeni. V Sloveniji so to poleg angleščine še nemščina, hrvaščina, italijanščina in madžarščina, saj so to jeziki sosednjih držav, a se zaradi delovnih migracij vse bolj pogosto potrebuje tudi tolmače, ki govorijo srbsko, bosansko, poljsko, češko, slovaško in bolgarsko. Ne prevaja samo listin temveč tudi govorjeno besedo v sodnih postopkih.
Da pridemo do naziva sodni tolmač, se moramo najprej poleg predloženih dokazil o strokovnem znanju jezikov ali jezika, zglasiti na ministrstvu za pravosodje, kjer podamo prijavnico, nato po postopku, ki je uspešen dobimo od ministrstva štampiljko, s katero nato na nek način overjamo dokumente, ki jih prevedemo. Dobimo pa tudi izkaznico, s katero na pristojnih organih, kjer je pomoč tolmača potrebovana, izkazujemo svojo istovetnost.
Sodni tolmač ni nujno prevajalec iz enega jezika v drugega, saj poznamo tudi sodne tolmače, ki v govorjenih postopkih prevajajo ljudem, ki so gluhi in naglušni, z znakovnim jezikom.
